»Od nekdaj sem imel rad konje in vedno sem jim skušal pomagati, da bi opravljali svoje delo še bolje.« Bill Dorrance
Že v prejšnjem članku o Tom Dorranc-u je bilo zapisano, da veljata Bill in Tom Dorrance za očeta naravnega konjarstva. Bill Dorrance je bil rojen v Oregonu, 19. januarja, 1906. Bil je četrti od osmih otrok, ki so odraščali na Wallowa County ranču. Takrat traktor in avtomobil še nista zamenjala konj in o udobju, kot ga poznamo danes so takratni rančarji lahko le sanjali. Tekočo vodo so morali člani družine Dorrance pozimi nositi več kot kilometer od vodnjaka do doma. Otroci so morali v 3 kilometre oddaljeno šolo na konjskem hrbtu; po trije na enem konju.
Bill je prihajal iz družine izvrstnih konjarjev. Njegov oče, William “Church” Dorrance, je imel povprečno 150 konj, ki jih je uporabljal za delo na ranču in za prodajo. Oba starša sta posedovala močan občutek za pravičnost in resnico in to sta prenesla tudi na svoje otroke.
Bill je bil je mojster v izdelovanju usnjenih izdelkov. Pri 92 letih so bili njegovi refleksi tako dobri in njegova roka še vedno tako mirna, da je z lahkoto prepletal laso. Do svoje smrti je jahal. Prvi usnjen izdelek je ustvaril leta 1933, skozi življenje pa je izdelal oziroma prepletel 103 hakamorjev, 35 bosalov, 44 vajeti, 19 bičev in 76 las.
»Vedno si vzamem čas, da spregovorim ljudem o konjih in o lovljenju z laso. Danes ni več toliko ljudi katere zanimalo izdelovanje opreme za konje, pa vendar rad delim svoje znanje. Morda pa koga le pritegne in si bo sam izdeloval opremo potrebno za delo na ranču. Lepo je če prihodnosti predaš nekaj svojega znanja.«
Leta 1949 se je poročil z Marie Cornett in vzgojil tri sinove; Bill-a, Dave -a in Steve-a. Družina je živela na svojem ranču Mt Toro. Marie je leta 1980 umrla in Bill je do konca živel sam.
Tisti, ki so Billa poznali ga opisujejo kot skromnega in nezahtevnega človeka, preudarnega, a hkrati nežnega. Bill je vedno je govoril, da je njegovo življenje rutina, razpeta med konji, govedom in usnjem.
Bil je tudi urejen in neodvisen človek. Vsak dan si je sam pripravil tri obroke hrane in opravljal ostala hišna opravila. Ljudje so ga imeli radi tudi zato, ker ne glede na čas, ki so presedeli ob njemu, nikdar niso slišali obrekovanja drugih ali negativnih opazk. In takšen je bil Bill do ljudi in do konj; hvalil je dobro, slabo ignoriral.
“Občutek je bistvo konjarstva” je stalno poudarjal. Bil je zvest metodam dela s konji, ki temeljijo na kalifornijski tradiciji oziroma vaquero tradiciji. Njegova radodarnost z znanjem, ki ga je imel je pritegnila konjarje iz vsega sveta, ki so stremeli k izboljšanju odnosa s svojimi konji ter k boljšemu jahanju. Billov način dela s konji je bil konjem razumljiv in logičen.
»Konji in konjarstvo…to je moj največji užitek.«
V zadnjih štirih letih življenja je v sodelovanju z Leslie Desmond pisal knjigo True Horsemanship Through Feel. Prijateljstvo z Leslie je gojil dolga leta.
Leta in leta si je Bill želel napisati knjigo, ki bi pomagala ljubiteljem konj. Iz svojih izkušenj je vedel, kako pomembno je za ljudi, ki za delo potrebujejo konja, da imajo nekoga na katerega se lahko obrnejo po nasvet. Spoštoval je vsakogar, ki si je vzel čas za spoštljiv trening konja in bil nezadovoljen, ko je videl kako konjar prehiteva osnove. Leta 1999 je knjiga True Horsemanship Through Feel izšla in bila od takrat dvakrat na leto ponatisnjena.
“Empatija do konja je sposobnost človeka, da lahko začuti kar čuti konj, da prebere situacijo, kot jo vidi konj in da ima razumevanje do reakcije konja, kot odgovor na situacijo”. Bill Dorrance
Bill je umrl julija, leta 1999, tik po izidu svoje knjige. Star je bil 93 let.
“Globoko znanje o konjih potrebuje svoj čas.” Bill Dorrance