Danes veliko bolje poznamo potrebe konjevega telesa. Imamo veterinarje in nutriste, ki nam lahko pomagajo pri sestavi jedilnika za našega konja. Vedno pa ni bilo tako in ponekod še danes konje hranijo s precej neobičajnimi zadevami.
- Morda ste že slišali za rimskega vladarja z imenom Gaius Caesar Augustus Germanicus (živel je od leta 12 do 41). Če vam to ime ne pove nič, vam bo morda bolj znano ime Caligula. Caligula je imel rad boje, ubijanje in konje. Večina ljudi ga je imela za norega, kar verjetno tudi je bil. Imel je celo velik amfiteater napolnjen z vodo, da je lahko uprizarjal krvoločne bitke pod vodo. Svoje sorodnike je pobil, svojega dragega konja pa postavil za državljana Rima, kasneje pa tudi za svečenika. Torej, njegov konj Incitatus je bil obravnavan kot človek najvišjega sloja. Imel je 18 služabnikov, zlato oglavko in plemiško pregrinjalo. Kaj pa je jedel ta “srečni” konj? Žita pomočena v pravo zlato, miši pomočene v maslo, marinirane lignje, školjke in pečene piščance. Caligula je bil kasneje umorjen, kar je bilo verjetno dobro za konjevo zdravje.
Kip Caligule na Incitatusu
- Legenda pravi, da je japonski heroj Onikage hranil svoje konja kar z nasekljanim človeškim mesom.
- Sibirsko pleme Tungus hrani novorojena žrebeta s slanimi ribami, ko konji odrastejo pa s surovim mesom.
- Nekatera indijska plemena hranijo svoje konje z zelenjavo, pomočeno v med ter s fižolom, skuhanim s sladkorjem in maslom. Na bojnih pohodih so Indijci svoje konje pomirili z vinom.
- V Afganistanu pozimi konjem primešajo v žito tudi ovčjo mast in jajca.
- V srednjeveški Evropi so konjem v pomanjkanju sena dajali svež kruh. Sedaj vemo, da je to za konje škodljivo.
- V 17. stoletju sta dva Francoza svojim dirkalnim konjem večer pred tekmo dala 300 jajc v želji, da bodo izboljšala rezultat na dirki.
- Rimljani so svojim konjem kot dodatek dajali jajca vrabcev.
- V alžirskih oazah so konje hranili z dateljni. Konji so se naučili, da morajo izpljuniti koščico. Ko ni bilo vode, so konjem dajali za piti kamelje mleko. Nekateri to še danes počnejo.
- Znani pa so tudi primeri, ko konji sami ubijejo svoj plen in ga pojejo. Raziskovalci še niso prišli do zaključka ali to vedenje povzroča motnja ali takšnim konjem v prehrani nekaj primanjkuje.
