Konji so socialne živali, ki živijo v čredi, in se 2/3 dneva pasejo. Zaradi sodobnega načina življenja, ki vključuje treninge in tekmovanja, katerega glavni cilj so športni uspehi, in pogosto ne omogoča posnemanja naravnega vedenja konja v naravi, se pogosto razvijejo vedenjske motnje. Te vedenjske motnje so zlasti problematične, če predstavljajo večino konjevega časa, če so zanj, ali za ljudi, nevarne, in vplivajo na delovno sposobnost konja. Za večino so krivi prav lastniki sami, saj skrbi za konjevo dobrobit ne posvečajo dovolj pozornosti, zaradi česar postajajo vedenjske motnje konj vse pogostejše, njihova obravnava pa čedalje aktualnejše, saj žival, ki živi v neprimernih pogojih, in je zaradi tega zdolgočasena in depresivna, ne bo z veseljem sodelovala s človekom, kar se sčasoma pozna tudi na športnih rezultatih.
Hlapanje je ponavljajoče se vedenje, med katerim se konj z zgornjimi zobmi nasloni na vodoravno podlago ( npr. vrata boksa ), usloči vrat, in skozi gobec vleče zrak. V hujših primerih hlapanja pa konj sploh ne rabi podlage, na katero se nasloni, ampak to počne kjerkoli. Poznamo hlapanje z in brez obrabe zob. Hlapači imajo včasih nižji želodčni pH, proizvajajo manj sline, počasneje prebavljajo, možnost za nastanek želodčnih ulkusov pa je večja kot pri ostalih konjih. Obstaja močna povezava med prehranjevalnimi navadami in hlapanjem. Povečanje količine sena in števila dnevnih obrokov, ter zmanjšanje količine močnih krmil so dobra podlaga za zmanjšanje hlapanja, saj zaposlijo konja in preprečijo dolgočasenje, ki je glavni krivec za nastanek vedenjske motnje, ki ni dedna, ampak pridobljena napaka. Nekateri konji si zaradi hlapanja nenormalno obrusijo zobe, in imajo zaradi spremenjenega kota zob težave pri hranjenju.
Najpogosteje uporabljen pripomoček pri odpravljanju hlapanja je pas proti pajsanju – to je navadno usnjena ali najlonska ovratnica, ki konju ne preprečuje hranjenja ali dihanja, ampak ustvarja neprijeten pritisk na vrat med samim hlapanjem. Ta metoda je navadno učinkovita, vendar so pri konjih s tem pasom ugotovili znatno povišanje stresnih hormonov, kot pri konjih, katerim so dovolili hlapanje. Še ena možnost za reševanje tega vedenja so za konje neškodljivi premazi grenkega okusa, ki konje odvračajo od naslanjanja na površine.
Aks pasta proti grizenju površin
Čeprav razvada ne povzroča težjih zdravstvenih težav, in ne vpliva na delovno sposobnost konja, se smatra kot znatna, saj hlapači obrabljajo zobe, zaradi požiranja zraka pa lahko pride do prebavnih motenj, kot so kronični želodčni katar in dilatacija želodca, obstaja pa tudi možnost pojava kolike, ki se lahko konča s smrtjo. Ob tem konji trošijo veliko energije, slabo izkoriščajo hrano. Stopnja nevarnosti za konja je odvisna od stopnje hlapanja, ter od vrednosti živali. Taki živali se vrednost zmanjša za 1/3 – 2/3. Razvada ni popolnoma odpravljiva, jo pa lahko omilimo. Mnogi konji neradi hlapajo v navzočnosti ljudi, medtem ko kronični hlapači hlapajo ne glede na prisotnost ljudi. Zaradi tega konju omogočimo vse pogoje za hlapanje, in ga opazujemo skrivaj, če je mogoče 30 – 90 minut po hranjenju.
Mladi konji razvijejo razvado razmeroma hitro, to je v 5 – 7 dneh. Starejši konji hlapajo ob vsaki priliki, rutinsko – v takem primeru se oceni, da se napaka pojavlja najmanj 1 teden. Izraba zgornjih sekalcev se pokaže v 6 – 8 tednih. Če je opazna razlika v obrabi zgornjih in spodnjih zob, se starost procesa ocenjuje na več mesecev.
Larisa Bukovec, dr.vet.med.
