Je ta konj presuh, predebel ali ravno pravšen?

V zadnjem letu sem večkrat naletela na razprave o izgledu, teži in prehrani (predvsem) endurance konj. Tule je nekaj zanimivih dejstev in vsebin za konstruktivnejše razprave ;).

Med pridobivanjem znanja in izkušenj s področja prehrane in kondicije konj, sem spoznala kar nekaj sistemov oziroma načinov ugotavljanja konjevega stanja v povezavi z njegovo telesno težo – se pravi ocenjevanja ali je konj podhranjen, suh, optimalen, predebel… Najbolj me je prepričal sistem po Henneke lestvici 1 – 9 (1983), ki temelji na vizualnem in palpatornem (z otipom) opazovanju ključnih delov konjevega telesa, na katerih se najbolje razbere prisotnost ali odsotnost maščobnih zalog:

1. predel, kjer se navadno nahaja sedelni pas,
2. rebrni lok,
3. koren repa,
4. ledveni del hrbta,
5. viher in
6. vrat.

Prikaz delov konjevega telesa, na katerih ocenjujemo prisotnost ali odsotnost maščobnih zalog. Vir: wikipedija.

Idealne vrednosti za različne vrste/tipe konj:

• Rekreativni konj / povprečen konj: 5 ali 6.
• Konji, ki so tudi pozimi na prostem: 6 ali 7. Zaradi ohranjanja toplote v hladnejših dneh, potrebuje konj nekaj več zaloge maščob, če zimo preživlja na prostem.
• Plemenske kobile: 6 ali 7. Kobile, ki imajo vrednost manj kot 5 imajo pogosteje težave pri obrejitvi in brejosti. Pri vrednostih nad 7 se sicer niso pokazale nikakršne težave pri obrejitvi ali brejosti, je pa takšna vrednost nezdrava za kobilo.
• Plemenski žrebci: 5 ali 6. Ker žrebcu plemenilna sezona vzame dosti energije in teže, je dobro, če žrebec zažne sezon z vrednostno 6 ali 7. Pri žrebcih z vrednostjo 3 ali manj, ter 8 ali več, se opazno zniža reprodukcijska sposobnost.
• Endurance konji: 4 – 5. Pri Dobro treniranem endurance konju ali galoperju vidnost reber ne pomeni nujno, da je konj podhranjen, ampak da ne nosi niti grama odvečne teže. Konja je treba ocenjevati celostno (rahlo pokrita ali vidna rebra in dobro razvito stegensko, vratno in plečno mišičevje, so kvalitete endurancerja ali galoperja).

Konja vedno ocenjujemo brez opreme, na ravni, trdni podlagi.

Vrednost	Opis	Slika
1. shiran	Izjemno podhranjen. Brez maščobnih zalog, vidna vretenca, rebra, kosti na korenu repa, kosti na vihru in ramenih.
2. zelo suh	Podhranjen. Kosti pokriva nekaj tkiva, vidna vretenca, rebra, kosti na korenu repa, kosti na vihru in ramenih.
3. suh	Tanka plast maščobe po vsem telesu. Posamezna vretenca in rebra niso več razločna. Viher, ramena in vrat niso pretirano suhi.
4. zmerno suh	Viden je hrbtenični greben in obris reber. Kosti na korenu repa so vidne ali pa tudi ne (odvisno od pasme) Viher, ramena in vrat niso pretirano suhi.
5. zmeren	Hrbtenice in reber se ne vidi, lahko pa rebra otipljemo. Koren repa je mehak. Viher, ramena in vrat so zaokroženi in mehki na otip.
6. zmerno mesnat	Rahla vdolbina vzdolž hrbtenice. Rebra in koren repa so mehki na otip. Maščobne blazinice so prisotne ob vihru, na vratu in za rameni.
7. mesnat	Vdolbina vzdolž hrbtenice. Rebra in koren repa so mehki na otip. Meščobne blazinice so prisotne ob vihru, na vratu in za rameni.
8. debel	Opazna vdolbina vzdolž hrbtenice (od zadaj se že vidi srčkasta rit ;)). Rebra težko otipljemo. Koren repa je zelo mehak (podložen). Maščobne zaloge ob vihru, za rameni in na notranji strani stegen. Vrat je obilen.
9. izjemno debel	Očitna vdolbina vzdolž hrbtenice (pogled od zadaj – srčkasta rita :)). Blazinaste maščobne obloge na rebrih. Nakopičena maščoba na korenu repa, vihru, za rameni in na vratu. Zaliti boki in notranja stran stegen.

Uspeh na endurance tekmi glede na oceno stanja (teže)

Zgovorna tabela iz  raziskave, ki sta jo leta 1995 na Tevis Cupu naredila veterinarja S.E. Garlinghouse in M.J. Burrill – dolžina proge 160 km v enem dnevu.

Tule se mi poraja vprašanje, kako je mogoče, da so konji z vrednostmi od 1 do 3,5 sploh smeli sodelovati na tekmi…

Pri zgornji tabeli je treba upoštevati, da so konji z vrednostjo 5,5 povprečno porabili več časa za premagovanje proge kot ostali konji. Tekmo so uspešno zaključili vsi konji v tej skupini, a žal ni zabeleženih njihovih končnih uvrstitev.

Kot zanimivost sta raziskovalca izpostavila dejstvo, da noben od konj na tekmi ni presegel vrednosti 5,5. V zaključnem sklepu povzemata, da priprave, ki so potrebne za sodelovanje in uspešno uvrstitev na 160 kilometrski tekmi, zahtevajo toliko fizičnega napora, jih težji konji ali ne zmorejo, ali pa pri tem izgubijo toliko maščobe, da so na sami tekmi ocenjeni z manjšo vrednostjo po Henneke lestvici.

Vir: moji zapiski z “Equine Nutrition Course” (Royal (Dick) School of Veterinary Studies, University of Edinburgh), Wikipedija, raziskava na pokalu za Tevis 1995, splet.