Znanstveniki na univerzi Vetmeduni z Dunaja so pred kratkim naredili analizo, ali konj občuti razliko med žensko jahačico in moškim jahačem.
Določili so različne parametre stresa, ki jih občutita jahač in konj, ko se srečujeta s problemi na jahališču. Rezultati so bili presenetljivi: raven stresa, ki ga doživlja konj se ne razlikuje ne glede na to ali ga jaha ženska ali moški. Prav tako so odzivi na stres, ki ga doživi jahač neodvisni od spola jahača.
Stoletja je bilo jahanje v veliki meri omejeno na moške. Stanje iz preteklosti je v močnem nasprotju s sedanjostjo, saj je v sedlu zdaj več kot 80% žensk. Sodobna konjeniška tekmovanja so edinstvena, saj v tem športu tako ženske kot moški tekmujejo med seboj na vseh ravneh: od regionalnih tekmovanj do Olimpijskih iger. »Prav zaradi tega pa je zanimivo preučiti ali je teorija jahanja, ki so jo razvili izključno za moške, primerna tudi za ženske«, pojasni Natascha Ille, avtorica publikacije.
Jahač je jahač
Kot ugotavlja Ille: »Pogosto se domneva, da imajo ženske več občutka in so bolj senzibilne do svojih konj kot moški. Če bi bilo to res, potem bi ženske izzvale drugačne vrste odzivov od svojih konj.« Ille, Christine Aurich in kolegi iz Vetmeduni Vienna’s Graf Lehndorff inštituta so naredili preizkus, ki je vključeval 8 konj in 16 jahačev (8 žensk in 8 moških). Vsak konj je moral dvakrat preskočiti serijo postavljenih zaprek, enkrat z žensko jahačico in drugič z moškim. Par ženske in moškega, ki sta jahala istega konja, sta imela kar se le da enako znanje jahanja in izkušnje. Znanstveniki so med preizkusom spremljali raven stresa pri konjih in jahačih, spremljali srčni utrip in merili količine kotizola v slini.
Rezultati so bili nepričakovani. Raven kotizola v slini se je med preizkusom povečala vendar ni bila odvisna od spola jahača, ki je bil na njem. Tudi srčni utrip se je zaradi fizične aktivnosti povišal, vendar bistvene razlike med jahanjem ženske in moškega jahača ni bilo. Jahačev srčni utrip se je povečal ko je konj začel galopirati in se poviševal, ko sta preskakovala ovire. Frekvenca srčnega utripa je bila pri ženskih in moških jahačih skoraj identična.
Porazdelitev pritiska sedla na konjev hrbet je bila enaka ne glede na spol jahača.
V drugem preizkusu so Ille in kolegi preučevali pritisk sedel na konjevih hrbtih. Kot pojasnjuje: »Glede na držo in sedišče jahača se vzorci porazdelitve pritiska sedla na konjev hrbet dramatično spremenjajo.« Za ta poskus so uporabili posebno podlogo, ki so jo namestili med konjev hrbet in sedlo, ki je analizirala podatke med korakom, kasom in galopom. Ker so ženske praviloma lažje od moških, je bil pritisk sedla takrat seveda manjši, vendar se vzorec porazdelitve pritiska ni razlikoval med spoloma. Prav tako ni bilo dokazov o razlikah med držo in sediščem med ženskami in moškimi.
Poštena priložnost za vse
Torej, kaj to pomeni za moderne konjeniške discipline? Aurich želi pomiriti vse tekmovalce, da konj ne dela razlik med spoloma. Kot pravi: »Ob predpostavki, da med žensko in moškim ni razlike v znanju jahanja in njunih sposobnosti, je konju vseeno ali ga jaha ženska ali moški. Naši rezultati kažejo na to, da je zelo neverjetno, da bi konji preferirali kateri koli spol jahača. In kadar oboji tekmujejo v isti disciplini konjeniškega športa imajo vsi enake možnosti za zmago.«
Reference: www.sciencedaily.com – povzeto po raziskavi Natascha Ille, Christine Aurich, Regina Erber, M. Wulff, Rupert Palme, Jörg Aurich, Marie von Lewinski. Physiological stress responses and horse rider interactions in horses ridden by male and female riders. Journal of Comparative Exercise Physiology, August 2014.