Ko bom stara konjarka, bom nosila turkizno barvo, diamante in klobuk, ki mi ni več prav.
Ko bom stara konjarka, bom zapravila svojo pokojnino za vino in korenčke in sedela bom pred svojim hlevom ter poslušala dihanje konj.
Ko bom stara konjarka, se bom sredi poletne noči izmuznila ven in zajahala starega rjavega kastrata, če mi bodo kosti dovolile.
Ko bom stara in bodo prišli obiski, jim bom namesto lepega, dišečega vrta pokazala svoj hlev, sveže nastlan.
Ko bom stara, bom nosila seno v laseh, kot bi bile zlate sponke za lase.
Ko bom stara se me bodo sramovali vsi, ki še niso odkrili kaj pomeni imeti konja za najboljšega prijatelja. Prijatelja s toplim nosom in prijatnim rezgretom ter potrpežljivih oči.
Neznani avtor
