Človeštvo je skozi stoletja ustvarilo kar nekaj mitoloških bitij, pravzaprav jih pozna skoraj vsaka kultura. Tudi konji se niso mogli izogniti domišljiji ljudi in tako je že davno »zaživel« humanoid Tikbalang, demonski konj.
Tikbalang živi daleč stran, v filipinskih gozdovih. Je velik in koščen, z izrazito dolgimi nogami. Noge so pravzaprav tako dolge, da se Tikbalang ne more skloniti drugače, kot da mu okončine pogledajo nad glavo.
To zlobno bitje, ki ponoči preži na ženske in jih posiljuje je pol človek in pol konj. Primerjajo ga z grškim kentaurom. Svoje žrtve izbira previdno, z namenom, da mu rodijo potomca.
Ne glede na svojo zlo naravo, pa se Tinkbalangi zelo radi poigrajo s človekovo domišljijo, saj imajo sposobnost, da ljudje vidijo resničnost malenkost drugače. Filipincem je dobro znana legenda, ki pravi, da ko pada dež in hkrati sije sonce, se dva Tikbalanga ženita.
Glede na to, da so prvi konji na Filipine prišli šele med špansko invazijo, antropologi domnevajo, da so mitološko bitje seboj prinesli prav Španci, z namenom, da Filipince obdržijo ponoči v hišah.
Filipinci pa so se znali zavarovati pred tem prežečim bitjem in sicer obstaja več nasvetov, kako se ga ubraniti. Prvi nasvet je, da zgornji del oblačila obrneš na drugo stran. Drugi je, da v mislih prosiš Tikbalanga za prečkanje gozda in tretji, da se spraviš skozi gozd zelo potiho in ga ne prebudiš. Lahko pa ga tudi ukrotiš, če mu uspeš iz grive utrgati tri zlate pramene. Če naletite na Tikbalanga z rdečimi očmi in cigaro v gobcu, potem ste tako rečeno odpisani. Pol konj in pol človek vas bo s kopiti potolkel do smrti.