1. del: Začetki konjeniških Olimpijskih iger
Za dobrobit živali na Olimpijskih igrah vseskozi skrbijo veterinarji. Konji so stalno pod veterinarskim nadzorom, veterinarski pregledi se izvajajo pred in med tekmovanji. Veterinarji skrbijo, da so konji zdravi in v primerni kondiciji. Konji, ki tekmujejo v dresurnem jahanju in eventingu, morajo biti za nastop na OI stari najmanj 8 let, konji, ki tekmujejo v preskakovanju ovir pa vsaj 9 let. Pravila glede uporabe prepovedanih substanc na tekmovalnih konjih so zelo stroga, in so v uporabi od leta 1972. Stroga so tudi pravila glede dovoljene uporabe veterinarskih zdravil in preparatov. Med OI je pregledanih 20% konj – 3 najboljši iz vsake kategorije, utemeljeno osumljeni uporabe nedovoljenih snovi, ter naključno izbrani konji.
Konjeništvo se žal uvršča tudi na manj laskavo lestvico – 10 olimpijskih športov, v katerih je največ dopinga. Samo konjeništvo se uvršča na 9. mesto, prva mesta pa pripadajo dvigovalcem uteži, šprinterjem in plavalcem, 10. pa lokostrelcem in strelcem s pištolo. Najboljše ekipe WEG ( World Equestrian Games ) se avtomatsko uvrstijo na OI, prav tako ekipa države gostiteljice. Ostali morajo skozi sito kvalifikacijskih tekmovanj. Velika Britanija je edina država, ki je na vsakih poletnih OI osvojila zlato kolajno.
Države, ki so do sedaj gostile OI:
1896 Atene, Grčija (brez konjeništva)
1900 Pariz, Francija
1904 St. Louis, ZDA (brez konjeništva)
1908 London, Velika Britanija (brez konjeništva)
1912 Stockholm, Švedska
1916 Berlin, Nemčija (odpovedano)
1920 Antwerp, Belgija
1924 Pariz, Francija
1928 Amsterdam, Nizozemska
1932 Los Angeles, ZDA
1936 Berlin, Nemčija
1940, Tokio, Japonska (odpovedano)
1944, London, Velika Britanija (odpovedano).
1948, London, Velika Britanija
1952 Helsinki, Finska
1956 Stockholm,Švedska
1960 Rim, Italija
1964 Tokio, Japonska
1968 Mexico City, Mehika
1972 Munich, Nemčija
1976 Montreal, Kanada
1980 Lake Placid, ZDA
1984 Los Angeles, ZDA
1988 Seul, Južna Koreja
1992 Barcelona, Španija
1996 Atlanta, ZDA
2000 Sidney, Avstralija
2004 Atene, Grčija
2008 Beijing, Kitajska
2012 London, Velika Britanija
Le v dveh primerih se je konjiški del odvijal na ločenih lokacijah, kot ostali. Prvič leta 1956 v Melbournu ( Avstralija ), ko so konjeniki zaradi stroge predpisane karantene tekmovali v Stockholmu ( Švedska ). Konjeniški del se je odvijal nekaj mesecev prej, organizirali so tako otvoritev kot zaključek – kar je pomenilo, da je Švica osvojila olimpijsko medaljo, čeprav je bojkotirala poletne OI v Melbournu zaradi napada Sovjetske zveze na Madžarsko.
Drugič so konjeniški del OI, Beijing leta 2008, izvedli v Hong Kongu. Odločitev je padla leta 2005, ko veterinarji niso hoteli razglasiti Beijinga kot konjskih bolezni prosto mesto. To je pomenilo zelo dolge postopke karantene za konje pred vstopom na Kitajsko, ter pred odhodom domov. Hong Kong je imel več prednosti za konje in njihove spremljevalce, saj je imel na splošno boljše nastanitvene možnosti, vrhunsko veterinarsko kliniko, ter enega redkih laboratorijev za testiranje prepovedanih snovi.
Najstarejši jahač na OI je bil 72-letni Avstrijec Arthur von Pongracz, dresurni jahač, ki je nastopil na poletnih OI leta 1936 v Berlinu ( Nemčija ), najmlajša pa 16-letna Brazilka Luiza Almeida na poletnih OI leta 2008 v Beijingu ( Kitajska ). Le trije jahači so osvojili vsak po 8 kolajn – Nemec Reiner Klimke, Nizozemka Anky van Grunsven in Nemka Isabell Werth.
 |  |  |
| Isabell Werth | Reiner Klimke | Anky van Grunsven |
Največ kolajn so osvojili nemški tekmovalci – 42, od tega kar 21 zlatih. Sledijo jim Švedi z 41 kolajnami, od tega 17 zlatih, ter Francozi z 34 kolajnami, od tega 12 zlatih. Kanadski jahač Ian Millar je tekmovalec z največ nastopi na OI – sodeloval je na kar devetih OI.
Čeprav so vse sedanje konjeniške discipline preizkus jahačev angleškega stila, navdušenci upajo, da se bodo kmalu lahko tudi jahači western stila lahko pomerili in borili za olimpijske kolajne v disciplini reining, ki je western različica dresurnega jahanja.
Podatke o zmagovalcih konjeniških disciplin na OI najdete tukaj.
