Comanche
Comanche, križanec med mustangom in morgan konjem je postal slaven, ko je preživel bitko Little Bighorn, ki je potekala med ameriško vojsko in tremi indijanskimi plemeni. Indijanci so zmagali, od ameriških vojakov in njihovih konj pa je preživel le Comanche. Hudo ranjenega in sedemkrat prestreljenega so našli 2 dni po bitki in uspeli rešiti. 10. aprila 1878 je general izdal ukaz: “Konj, znan kot Comanche, je edini preživeli v krvavi tragediji Little Big Horn in zato si konj zasluži najvišje spoštovanje ter udobje. Za konja se ukaže najti posebno in udobno bivališče. Ukazujem, da nima nihče pravice pod nobenimi pogoji sesti na konja.”
Comanche je do svoje smrti pri 29. letih živel kot pravi kralj. Poleg konja Black Jack-a , o katerem smo pisali v članku Konj padlega junaka, je edini konj, ki je bil pokopan z najvišjimi vojaškimi častmi. Njegova zgodba je večna in njegovo telo preparirano zato, da ne bo njegovo junaštvo nikoli pozabljeno.
Old Baldy
Old Baldy se je povrgel prav na začetku ameriške državljanske vojne. Bil je vojaški konj, ki je sodeloval v najpomembnejših in najtežjih bitkah. Kar 14 × je bil ranjen, a le enkrat se je uprl nadaljevanju bitke. V bitki je krogla prebila jahačevo desno nogo in šla skozi Baldy-ev trebuh. Po tej hudi poškodbi so konja poslali na zdravljenje in leta 1864 se je Old Baldy vrnil v prve vrste bitke, kjer je bil znova ranjen, tokrat v stegno. Njegov jahač se je takrat odločil, da je Baldy opravil svojo državljansko dolžnost in ga upokojil. Baldy je kot »Konj padlega junaka« sodeloval na pogrebu svojega dolgoletnega tovariša v bitkah. Živel je do 30. leta.
Na božični dan sta se dva ameriška vojaška veterana odločila izkopati Baldyjeve ostanke, odstranila glavo in jo dala preparirati. Tako je Old Baldy-eva glava razstavljena v vojaškem muzeju v Philadelphiji.
Little Sorrel
Little Sorrel je bil vojni ujetnik, saj ga je vojska zaplenila nasprotnikom in ga podarila ženi generala Thomas Jacksona, ki ga je poimenovala Fancy. Ker general s svojim konjem Big Sorrel-om ni bil zadovoljen, Fancy pa mu je bil všeč, je Little Sorrel postal njegov osebni konj. Ne za dolgo. V bitki je generala na Little Sorrelu pomotoma ustrelil njegov vojak, ki ga je zamenjal za sovražnika. V generalovo čast so kadeti streljali žalne strele od ranega jutra do trde noči. Sprva se je Little Sorrel pasel na posestvu generala, a je kmalu postal maskota vojaškega inštituta v Virginiji, kjer je general poučeval mlade kadete.
Little Sorrel je živel do 36. leta in je razstavljen v Muzeju vojaških veteranov v Virginiji, skupaj z generalovim klobukom, uniformo in dežnim plaščem, katerega je nosil ob smrti.
Winchester
Winchester je bil konj generala Phila Sheridana. Bil je pasme morgan, par pa je postal slaven v bitki pri Cedar Creeku, leta 1864. Generalovi vojaki so se začeli v bitki umikati, Sheridan pa je bil takrat oddaljen 25 kilometrov. Da je prišel do svojih vojakov, je moral neprestano v najhitrejšem možnem galopu premagati razdaljo. Obupane vojake je popeljal v zmago.
Sheridan je zapisal: »Žival neverjetne inteligence, moči in vzdržljivosti. Glavo vedno nosi visoko, je hitrih gibov in daje vtis neučakanega konja. Vendar ni tako, saj ga z lahkoto vodim na roko in besedo, v ognju je miren in poslušen kot moji vojaki. Brez dvoma boljšega konja še ni bilo in ga tudi ne bo.«
Winchester je v 19 . letu, kot po naključju umrl točno ob koncu državljanske vojne. Sheridan je za svojim konjem žaloval, zato ga je dal preparirati in razstaviti v vojaškem muzeju.
Tam, v meglici jutranje zarje,
Vranec, črn kot otrok noči
hiter, kot orel v letu,
kot bi čutil potrebo vojakov,
se je raztegnil v neverjetni moči.
Puščal je za seboj hribe in doline.
Njegovo srce je bilo neučakano,
da prebije ognjen obroč.
Bila sta le še 20 km proč.
Preberite si tudi drugi del Nagačeni konji.
