Zajahovanje

 

Večina western konj je nižje rasti, zato je za začetnika zajahanje western konja lažje. Vseeno je potrebno zajahati nežno in hitro. Preden konja zajahamo, preverimo, ali konj poravnano in trdno stoji na vseh nogah, saj je pogost razlog za premike med zajahovanjem to, da konj ni v ravnotežju. Da preverimo, ali je konj v ravnotežju, primemo za rog sedla in sedlo zamajemo levo in desno. Če konj ni v ravnotežju, se bo prestopil.

1. Vedno zajahajte iz leve strani, kljub temu pa mora biti konj navajen tudi zajahovanja iz desne. Obrnjeni moramo biti proti repu konja. V levo roko primemo vajeti in roko položimo na rog sedla. Streme obrnemo proti sebi in vanj damo levo nogo.
2. Desno roko položimo na rob sedišča, z majhnim poskokom prenesemo težo iz desne noge v levo streme. Dvignemo se s pomočjo leve noge.
3. Na rahlo se dvignite v položaj, kjer je leva noga iztegnjena in ste nagnjeni čez konja. Nežno dvignite desno nogo čez konjevo zadnjico, pri tem pa pazite, da se konja ne dotaknete (če je konj se mlad, se dotika lahko ustraši).
4. Počasi se spustite v sedlo, saj je za konja zelo neprijetno, če v sedlo pademo kar naenkrat.

Konja ne zajahamo privezanega ali tako, da nam ga kdo drži, saj s tem pokažemo nezaupanje in nekontrolo nad konjem.

Drža vajeti

Obstajajo različni načini, kako držimo vajeti, drža pa je odvisna od vrste žvale, na katero jahamo, in nivoja izšolanosti jahača in konja. Če jahamo na navadno žvalo, moramo vajeti držati v obeh rokah, kadar pa jahamo na kandaro, po večini jahamo enoročno.

Za potrebe šolanja lahko s kandaro jahamo tudi dvoročno. Vajeti nikoli ne držimo daleč pred sedelnim rogom (na vratu konja), saj je to neudobno in nenaravno in zahteva od nas držo, ki ni pravilna, iztegnjene komolce. Prav tako vajeti ne držimo preveč nazaj, saj tako roke ne moremo premakniti nazaj in s tem zmanjšamo učinkovitost naših dejstev z roko.

Če jahamo na navadno žvalo, imamo na izbiro 2 načina prijema. Prva je križanje vajeti, pri katerem je konec leve vajeti na desni strani vratu in desni konec na levi strani ali most, pri katerem naredimo iz vajeti most, kar pomeni, da v obeh rokah držimo obe vajeti. Pri obeh načinih prijemanja so roke 10 cm narazen. Konj, jahan na navadno žvalo, prejema na usta direktna dejstva obeh vajeti, zato mora imeti jahač možnost uporabe obeh rok, ki sta neodvisni druga od druge.

Kadar jahamo na kandaro, moramo biti izredno nežni, saj s pregrobo roko lahko poškodujemo konja. Pomembno je, da vemo, da kandara sodi v usta izkušenega konja, ki je mehak tudi na navadno žvalo. Kandara vsekakor ni pripomoček pri konjih, ki vlečejo! Jahač, ki ima v rokah kandaro, se mora zavedati, kako le-ta deluje, in zakaj jo pravzaprav uporablja. Vajeti naj imajo veliko prostora in prosto padejo, tako da ni konstantnega kontakta s konjevim gobcem. Tudi tukaj imamo 2 načina prijema vajeti: prvi je, da vajeti držimo z levo roko, med obema vajetima pa je kazalec, drugi način pa je, da držimo vajeti v eni roki, brez da imamo med vejetmi prst.

Poznamo tudi malo drugačne vajeti, in sicer romal, ki izvirajo iz Kalifornije. Vajeti imajo skupen konec. V levi roki držimo vajeti tik pod vozlom in z desno roko držimo skupni konec vajeti. Nikoli ne smemo pustiti skupni konec prost, saj je dolg 1 meter in bi se lahko med ježo zapletel med konjeve noge.

 

 

Pravilen sed v western sedlu

 

Pri vseh načinih ježe je zelo pomemben dober sed v sedlu. Vedno moramo stremeti k temu, da smo v ravnotežju in sproščeni, ne glede katero opremo imamo na konju in kateri element izvajamo.

Kadar pravilno sedimo v sedlu, bi lahko narisali nevidezno črto od ušes preko rame, bokov in pete. Hrbet naj bo raven, držimo se pokončno. Rame naj bodo sproščene in v naravnem položaju. Roki morata imeti ravno linijo od komolca do konjevega gobca. Glava je pokonci pogled pa usmerjen naprej.
V sedlu sedimo globoko, na obeh sedelnih kosteh, saj le s pravilnim sedom lahko učinkovito uporabljali težo in dejstva.
Za lažjo pravilno pozicijo nog potisnemo kolena ob sedlo, tako da so stegna in kolena bližje sedlu. Nogo potisneno rahlo naprej in rahlo navzven, noga naj bo v stremenu v najširšem delu.

 

Korak

Korak je najpočasnejše gibanje konja, a vseeno se mora konj gibati energično in skozi sproščen hrbet. Če gledamo odtise, morajo odtisi zadnjih nog vsaj dosegati prve, če ne celo prekrivati, idealno je, da so odtisi zadnjih nog pred odtisom prednjih.

Konja z nežnim pritiskom stegen in pete spodbudimo v korak, roki dovolimo, da se giblje skupaj z gibanjem konjeve glave, z medenico pa spremljamo konjevo gibanje. Konja priganjamo z medenico, po potrebi z dodatnim stiskom nog,  izogibajmo pa se konstantnega kontakta, saj tako konja delamo neobčutljivega na dejstva. Pozicija konjeve glave mora biti malenkost pred vertikalo, da lepo sprejme brzdo in je pripravljen reagirati na dejstva preko vajeti.

Ustavljanje

Sam proces ustavljanja mora biti čim manj viden gledalcem. Vlečenje na vajeti ali žaganje bo konja naredilo čedalje bolj trdega na gobec, začel bo dvigovati glavo in se upirati brzdi. Konja moramo naučiti, da sprejme naše ukaze in se ustavi na ničelni ali na minimalni kontakt na vajetih.

Ko se pripravljamo na ustavljanje, zmanjšamo intenzivnost našega priganjanja, usedemo se globoko v sedlo, izrečemo besedo »whoa«, noge umaknemo od konja, pete potisnemo navzdol. Tako se bo noga pomaknila naprej, a to nam bo pomagalo pri ravnotežju med ustavljanjem v kasu in galopu. Dejstvo oziroma poteg vajeti je nežen. V trenutku, ko se konj ustavi, popustimo pritisk na vajeti in mu s tem povemo, da je nalogo uspešno opravil.

Postopek zavijanja

Western konji so trenirani tako, da se odzovejo na najmanjše ukaze na popolnoma popuščenih vajetih. To zna biti pri začetnikih težava, saj želijo vajeti poprijeti na kratko.
1. Roki ali roko držimo rahlo nad in pred sedelnim rogom. Ko želimo zaviti, premaknemo roki ali roko na stran, v katero zavijamo, pri tem pa ne dvigujemo ali spuščamo rok. Če zavijamo desno, to pomeni, da roko premaknemo 5 do 8 centimetrov v desno.
2. Zunanja vajet se bo dotikala vratu in konj se bo odmaknil pritisku. Podprimo zavijanje z zunanjo nogo, ki jo premaknemo nazaj, notranja noga ostane na mestu in poskrbi, da se konj ovije okoli nje. Pogled naj bo usmerjen v smer ježe, tudi zgornji del telesa se obrne v smer ježe.

Kako konja razjahamo?

Po končanem treningu konja razjahamo, razsedlamo, očistimo in peljemo v hlev ali na pašnik. Kot pri zajahanju, moramo tudi pri razjahanju konja ves čas držati, da ga lahko v primeru premika ustavimo.
1. Težo prenesemo v levo streme in damo desno nogo iz stremena. Z levo roko se primemo za sedelni rog.
2. Nagnemo se naprej, da ne pademo, in da zaradi teže v levem stremenu ne premaknemo sedla. Dvignemo desno nogo čez konja, pri tem pa znova pazimo, da se konja ne dotaknemo.
3. Desno nogo položimo na tla, levo pa vzamemo iz stremena.

Pomembno je vedeti, da je ta način razjahanja lahko nevaren v primeru, da se leva noga ujame v stremenu. Če se konj v trenutku, ko je noga še vedno v stremenu, preplaši, bomo ujeti in nas bo konj vlekel za seboj. Drugi način razjahanja, da najprej vzamemo obe nogi iz stremen, se primemo za rog, nagnemo naprej iz desno nogo zavihtimo čez konjev hrbet. Tako bomo pristali na obeh nogah, paziti moramo le, da se ne »napičimo« s trebuhom na rog.

Katja, Maja in Mateja