Medtem, ko je pri nekaterih vrstah (tudi pri ljudeh) zelo pomemben fizičen stik in pozornost, ki jo namenjamo telesu drugega, pa pri vseh bitjih ni tako. Hrana je pri konjih velik dejavnik, ki vpliva na stopnjo navezanosti.
V raziskavi, ki so jo opravili na Poljskem so preučevali učinek priboljškov, v nasprotju z učinkom božanja in čohljanja konja. Raziskovalci so namreč želeli preveriti ali se konji bolj navežejo na ljudi, ki jim nudijo priboljške ali na ljudi, ki jim posvečajo več pozornosti z božanjem in negovanjem.
Pri psih je že bilo ugotovljeno, da je prisotnost človeka za pse bolj pomembna, kot hrana, pri konjih pa je bila tovrstna raziskava opravljena prvič. Raziskave, ki so se navezovale na negovanje konja so temeljile le na odzivu človekovega telesa in so dokazale, da krtačenje ter ljubkovanje konja pozitivno vpliva na lastnika, saj znižuje pritisk ter utrip srca. Kako pa vpliva na konja?
Raziskava je potekala na 20 enoletnih konjih, pasme Konik (primitivna pasma konj,ki izhaja iz izumrlih Tarpanov). Čreda enoletnikov je pred raziskavo odraščala prosto, na 1600 hektarih. Za namen študije so žrebeta ujeli in jih uhlevili v odprtih hlevih skupaj z odraslimi konji, ter jih razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili konji, ki so za nagrado ob dobrem vedenju dobili priboljške iz roke, v drugi pa so konji za nagrado dobili čohanje po vihru.
Cilj treninga je bila vaja »stoj«, pri kateri je moral konj stati pri miru od 5 do 60 sekund. Trening je potekal v odprtem hlevu, med ostalimi konji in sicer 6 dni, vsak dan po 5 minut. Da bi se izognili različnemu tonu ukaza so besedo »stoj« predvajali po radiu. Konj je lahko pred, med in po treningu svobodno komuniciral z raziskovalcem, ki je stal sredi odprtega hleva. Opazovalci so zabeležili vsako interakcijo izvedeno na najmanj pol metra med konjem in raziskovalcem v hlevu.
Rezultati so pokazali velike razlike med obema skupinama konj. Medtem, ko so vsi konji v skupini s priboljški v šestih dneh uspešno osvojili vajo »stoj« in z raziskovalcem tudi obilno komunicirali, pa so v skupini s čohanjem vajo izvedli samo štirje konji od desetih. Konji v skupini s priboljški so najbolj napredovali v prvih treh dneh treninga, konji v skupini s priboljški pa so bili prva dva dneva izjemno zadržani, posledično je bil trening manj uspešen.
Spodnja slika prikazuje graf uspešnosti obeh skupin.
FR-feeding group (skupina s priboljški)
GR-grooming group (skupina s čohanjem)
Skupina s priboljški je več komunicirala s človekom, se mu hitreje približala in pri njem ostala dlje časa (pred treningom, med treningom in tudi po treningu). Konji s čohanjem niso pred, med in po treningu kazali nobene želje po stiku s človekom.
Zaključek
Uporaba priboljškov ima pozitiven učinek na odnose med človekom ter konjem, posledično tudi pospešuje učenje konja. Uporaba fizičnega kontakta se ni izkazala za uspešno motivacijo pri ustvarjanju zaupanja in učenju.
Pri konjih je fizični kontakt med posamezniki precej omejen, saj znaša le 2-3 % njihovega časa (kobila liže žrebe, grizljanje vihra, med katerim se dokazano konjem zniža srčni utrip), vemo pa, da konji hrani namenijo večji del dneva.
