Pogosto se zgodi, da me za pomoč prosijo lastniki šepajočih konj, pri katerih na prvi pogled ni videti nobenega očitnega problema oziroma poškodbe. Noge niso zatečene, ni prisotne pulzacije, na kopitih ni opaziti posebnosti. Konj pa bolj ali manj očitno šepa.
Pri večini teh konj s temeljitim pregledom odkrijemo, da je bolečina nad zapestnim/karpalnim sklepom, t.i. »kolenom«. Konj ima težave ob predvajanju noge, korak je krajši. Problematično je lahko območje podlahti, ramenskega sklepa, lopatice, vratu ali vihra. Opazimo, da so mišice toge, občutljive, napete in neenakomerno razvite.
Vsak, bolj ali manj izkušen jahač bo vedel, da se pri večini konj opazi razlika, med gibanjem v levo in desno stran. In seveda je logično, da se bo to poznalo na mišicah, da bodo le-te na eni strani bolj obremenjene kot na drugi.
Včasih si mislimo, da je do šepanja prišlo čez noč, a problem se je v resnici “kuhal” že dolgo časa.
Če bomo pozorni na konjevo gibanje ves čas, lahko šepanje preprečimo, saj se lahko probleme v mišicah sproti odpravi.
KAKO LAHKO OPAZIMO MOREBITEN PROBLEM?
Razliko med mišicami na levi in na desni strani je včasih mogoče opaziti s prostim očesom. Konja postavimo tako, da ima sprednji nogi vzporedno poravnani in vrat naravnost. Postavimo se pred njega in opazujemo prsni del. Bodimo pozorni na nadlahtno-doglavno mišico, površinsko prsno mišico in triglavo nadlahtno mišico.
Nadlahtno-doglavno mišico zagrabimo z roko na levi, nato desni strani in ju primerjamo. Če je mišica zdrava, bo medtem, ko jo bomo držali ostala sproščena, prožna, če pa je mišica boleča, jo bo konj še bolj pokrčil in postala bo še bolj toga. Če konja dobro opazujemo nam bo hitro jasno, kaj mu prija in kaj ne.
Sprednje površinske prsne mišice bodo omejevale zamah prednjih nog. Konj morda ne bo šepal, vendar bodo njegovi koraki mnogo krajši, kot bi morali biti. Bolečine v predelu vihra in lopatice bodo prav tako omejile zamah prednjih nog. Nekateri jahači so mnenja, da se da tovrstne probleme odpraviti z intenzivnim treningom, vendar konj bolečih mišic oziroma mišične skupine, ne bo razvijal!Če je na primer leva nadlahtno-doglavna mišica bolj boleča, bo to v večini primerov pomenilo, da se konj težje prekrivi v desno stran, saj je v tem položaju mišica bolj obremenjena. In obratno.
Konjevo “slabšo” stran lahko določimo tudi tako, da se postavimo ob konjevo zadnjo nogo in mu ponudimo priboljšek. Vajo ponovimo na obeh straneh in tako ugotovimo ali se konj na katero stran težje prekrivi kot na drugo. Konj se mora ob tem stegniti do priboljška in obremeniti predvsem vratne mišice. V primeru bolečine bo to zanj težja ali povsem neizvedljiva vaja.
KAJ LAHKO NAREDIMO, DA DO PROBLEMOV NE BI PRIŠLO?
Pravilen kondicijski program bo konjem in nam, lastnikom prihranil mnogo problemov.
Na kratko nekaj nasvetov: Trajanje in intenzivnost dela povečujte postopoma, skrbite, da delate v levo in desno stran enak čas, s konjem delajte čim več različnih vaj, na različnih podlagah in terenih. Konj naj preživi čim več časa v izpustu, kjer ima možnost, da se po svoji volji valja, pretegne in sprosti.
Seveda priporočam redno masažo, saj lahko s preventivnimi terapijami preprečimo ogromno poškodb. Res, da se z masažo da pomagati tudi pri večjih problemih v mišicah, vendar je zato potrebno tudi več časa in več terapij. Mišične poškodbe lahko vodijo do večje obrabe sklepov, tetiv in ligamentov, do večje in težje popravljive škode. Poudarjam, da se je potrebno zavedati, da lahko en majhen problem vodi k večjim in da je preventivno zdravljenje izrednega pomena.
