Tetanus je bakterijska bolezen, ki jo povzroča strup, ki ga proizvaja bakterija Clostridium tetani. Zbolijo lahko tako živali kot ljudje. Konji so ji še posebej izpostavljeni, saj se bakterija nahaja v njihovem življenjskem okolju, istočasno pa so tudi nagnjeni k manjšim poškodbam, ki se hitro zaprejo in ostanejo neopažene, in tako nudijo odlične pogoje za razmnoževanje bakterije. Žal je bolezen težko ozdravljiva in v večini primerov pomeni smrtno obsodbo, saj konji poginejo ali pa jih humano usmrtimo, da skrajšamo njihovo trpljenje.
PRENOS
Tetanus je nenalezljiva bolezen, kar pomeni, da se ne prenaša z neposrednim stikom. Inkubacijska doba ( čas od okužbe do pojava bolezni ) je 1 – 9 tednov, v večini primerov 1 – 2 tedna. Bakterija je normalno prisotna v zemlji in iztrebkih večine živali, v okolju preživi veliko časa. V konjsko telo vstopi skozi rane, najpogosteje skozi globoke vbodne rane, ki jih ne očistimo in razkužimo pravočasno . Največkrat so za okužbo odgovorne majhne, globoke vbodne rane na nogah in podplatu, ki se hitro zaprejo in ustvarijo okolje brez kisika, ki je idealno za razmnoževanje bakterije, istočasno pa jih težko opazimo. Konj se lahko okuži tudi neposredno skozi črevesje. Med krmljenjem zaužije bakterijo, ki nato vstopi v organizem skozi želodčne in črevesne čire oz. razjede. Žrebeta se lahko okužijo preko popkovine. V okolju brez kisika se bakterije hitro razmnožujejo in izločajo močne toksine, ki delujejo na živčni sistem konja in povzročajo značilne klinične znake.
KLINIČNI ZNAKI
Tetanus toksin napade živčni sistem, ki nadzoruje mišice konja, kar povzroči mišično togost in krče, ki se z napredovanjem bolezni slabšajo oz. okrepijo.
- konji postanejo togi, s težavo se gibljejo in krmijo – togost in krči so najprej vidni na mišicah glave in vratu, že po enem dnevu pa po celem telesu
- obračanje, hoja naprej in nazaj so vedno težji
- tretja veka se izviha – na začetku bolezni je izviha posledica razburjenja, kasneje pa spontano, brez vidnega vzroka
- ušesa stojijo pokonci, nosnice so razširjene, rep dvignjen
- zaradi togosti obraznih mišic ima konj prestrašen, trd izraz
- vsak zunanji dražljaj, npr. zvok, svetloba, dotik, izzove pojav kliničnih znakov; ob napredovanju bolezni se znaki pojavljajo spontano
- konji se lahko močno potijo in slinijo ( zaradi togosti in krčev ne morejo požirati )
- vrednosti triasa ostajajo v mejah normale ( temperatura: 37.5 – 38.2°C, pulz: 30 – 40 utripov/minuto, dihanje: 8 – 16 vdihov/minuto ), poveča se lahko od pojavu krčev, zelo se poveča tik pred smrtjo
- smrt nastopi zaradi zadušitve, ki je posledica krča in odpovedi dihalnih mišic, grla in sapnika
DIAGNOZA
Za postavitev diagnoze v večini primerov zadoščata anamneza rane in klinični znaki. Toksin lahko dokažemo v krvnem serumu prizadete živali. V primeru večjih ran, lahko vzamemo vzorec in naredimo bakterijsko preiskavo – vzorec shranimo v anaerobnih pogojih ( brez kisika ).
ZDRAVLJENJE
V približno 80% primerov se bolezen konča s smrtjo. Če bolezen zgodaj odkrijemo, je zdravljenje usmerjeno v uničenje bakterije ( da se izločanje toksina ustavi ) in zmanjšanje vpliva že izločenega toksina. Če se lastnik odloči za zdravljenje, se mora zavedati, da je le-to dolgotrajno, drago in pogosto neuspešno. Konja namestimo v velik, zatemnjen, miren, debelo nastlan prostor. Da omilimo krče zaradi vznemirjanja, lahko konju v ušesa vstavimo ušesne čepke. Zdravimo s kombinacijo antibiotikov ( antibiotik izbora je penicilin ) in tetanus antitoksina. Antibiotik vnašamo intravensko ( v žilo ) ter neposredno v rano, ki jo predhodno očistimo, da preprečimo vezavo že nastalega toksina z živčnim sistemom. Če konj lahko požira, krmo in vodo namestimo na višino, da jo lahko zlahka doseže. V nasprotnem primeru konju damo infuzijo. Poskrbimo tudi za odstranjevanje zaostalega blata in urina, če je potrebno, dajemo infuzijo. Krče lajšamo z dajanjem miorelaksantov ( zdravila ki sproščajo mišice ), analgetikov ( protibolečinska zdravila ) in pomirjeval.
PROGNOZA
Daljša je inkubacijska doba bolezni, boljša je prognoza. Vendar se mora lastnik zavedati, da lahko mine več kot 6 mesecev, preden se krči omilijo, ter nadaljnih 12 mesecev in več, da konj lahko začne s treningi. Kljub okrevanju konj mogoče nikoli več ne bo sposoben za trening in jahanje. Žal je prognoza izredno slaba in se v večini primerov konča s smrtjo. Zato je v primeru tetanusa potrebno razmisliti o možnosti humane usmrtitve konja. Navadno imajo več možnosti za preživetje konji, ki so bili v preteklosti cepljeni.
PREVENTIVA
K sreči tetanus zlahka preprečimo s cepljenjem s tetanus toksoidom – cepimo v mišico, najpogosteje na sredino vratu. Včasih se na mestu cepljenja pojavi oteklina, ki izgine sama od sebe. Konje najprej cepimo 2x zaporedoma, v razmaku 4 – 6 tednov, nato čez eno leto, potem cepljenje ponavljamo vsaki 2 leti (še bolje letno). S cepljenjem žrebet ne začnemo pred 4. mesecem starosti. Na močno okuženih področjih, žrebeta kmalu po rojstvu cepijo s tetanus antitoksinom, vendar to ni redna praksa, saj so žrebeta zaščitena preko protiteles v kolostrumu ( prvo mleko ), če je le kobila redno cepljena – kobilo je priporočljivo cepiti vsaj 4 – 6 tednov pred žrebitvijo.
Poskrbimo za varnost konj. Redno pregledovanje pašnikov in izpustov, odstranjevanje zarjavelih kovinskih delov in drugih predmetov, s katerimi bi se konj lahko poškodoval, redno odstranjevanje iztrebkov ter varnost v hlevu so pomembni dejavniki pri preprečevanju poškodb. Če pa do poškodbe kljub vsemu pride, rano čim prej očistimo in razkužimo, pri globljih poskrbimo za drenažo.
Po kirurških posegih, konje namestimo v čiste nastlane bokse ali na travo.
Pregledala: dr.vet.med. Tamara Vrečko
