Buck Brannaman je eden izmed vodilnih naravnih konjarjev na svetu, učenec Toma Dorranca in Raya Hunta.
George Morris, ameriški trener konj in jahačev ter chef d’equipe za ameriško reprezentanco, je zapisal: »Buck je konjar konjarjev. Je nadpovprečen jahač, trener in učitelj. »
“Osnova vsakega treninga je, da se konj ne sme bati človeka. Če konj človeku zaupa in se pusti voditi, je to temelj nad katerim bo zrasla hiša.” Buck Brannaman
Pred kratim je Univerza v Montani Bucku, bivšemu študentu, podelila častni doktorat za dosedanje življenjske dosežke ter prispevke k boljšemu konjeniškemu svetu v Montani.
Sedaj je Buck eden izmed najbolj iskanih trenerjev na svetu, a njegovo otroštvo je bilo vse kaj drugega kot prijazno. Dan M. »Buck« Brannaman se je rodil 29.1.1962 v skromni hiši v Wisconsinu. Družina se je kmalu po rojstvu obeh sinov preselila v Idaho. Oče Ace je močno občudoval Montieja Montano, ki je izjemno dobro vrtel laso in vodil zabavne predstave, sam pa je bil v vrtenju lasa slab. Odločil se je, da bosta njegova sinova postala prav tako dobra kot Montie, če ne celo boljša. Oče je začel oba sinova motivirati z agresijo.
»Oče nama je dal na izbiro, da vadiva trike z laso ali pa naju prebiča.«
Ace je otroka preimenoval v Buckija in Smokyja, mama jima je sešila kavbojska oblačila in družina se je podala na pot proti slavi. Zmaga na enem izmed tekmovanj talentov je prišla kmalu in družini, ki se je poimenovala Idaho Cowboys, odprla vrata slave. Tako je Buck že s šestimi leti posnel prvo televizijsko reklamo, v kateri spretno vrti laso.
Nasilje nad fantoma pa se je še stopnjevalo in Buck je postal izrazito introvertiran in sramežljiv otrok. Ko je bil star 8 let, je oče Ace odprl prodajalno in popravljalnico sedel, mama Carol pa se je vsak dan vozila 70 km v službo natakarice. Slava bratov Brannaman je postala že mednarodna, kljub temu pa je bilo njuno življenje nesrečno. Oče je sinova pretepal s pasovi, z biči in celo s ponvami. Mama ju je pogosto branila, vendar je bila veliko v službi ali v postelji zaradi sladkorne bolezni. Ko je bil Buck star 11 let, je Carol umrla in nasilje očeta je postalo še hujše. Buck se spominja, kako ga je oče v hudi zimi le v spodnjih hlačah zaprl iz hiše. Stekel je v pasjo uto in se privil k psu, da ni zmrznil.
“Trpinčeni konji so podobni trpinčenim otrokom. Ne zaupajo nikomur in pričakujejo najslabše. Potrpežljivost, vodstvo, sočutje in odločnost jim pomagajo na poti okrevanja.“
Okolica, v kateri je družina živela, je dobro vedela za trpinčenje mladih fantov, vendar bili so to časi, ko se sosedje niso vmešavali v življenja sosedov. Šele prihod očetove nove spremljevalke je začel spreminjati življenje fantov. Ko je »mačeha« ugotovila, da fanta trpita, ju je naložila v avto in odpeljala v motel. Tam ju je zapustila in odšla svojo pot. Lastnik motela je poklical šerifa, ki je bil tudi sam v otroštvu zapuščen in je odraščal pri rejnikih. Spoznal je stisko fantov in ju poslal k svojim rejnikom, Forrestu in Betsy Shirley. Tako sta mlada fanta odšla živet na ranč Shirleyevih in Betsy je postala pomemben del Buckovega življenja.
Buck in Betsy na snemanju dokumentarnega filma “Buck”
Ko je Ace izvedel, da je sodišče odredilo skrbništvu zakoncema Shirley, tega ni dobro sprejel. Vsako leto za rojstni dan sta fanta dobila voščilnico, kjer je pisalo, da ju bo ubil, ko bosta stara 18 let. Šerif, ki je otroka rešil nasilja, je ukazal Acu, da mora zapustiti Montano. Otroka sta naprej odraščala v ljubezni in podpori, kljub temu pa je nasilno otroštvo na Bucku pustilo posledice.
“S konji sem začel delati, ko sem bil star 12 let. Konji so me pogrizli, zbrcali, pometali iz sedla in poteptali. Poizkusil sem z vsemi prisilnimi sredstvi. Potem sem se začel zavedati, da konja ne morem premagati in da je čas, da jih skušam razumeti ter spoznati. “
Buck je v sredini svojega življenja spoznal Toma Dorranca
Tom Dorrance
.»Tam je bil 70 let star gospod, ki je lezel na konja, in mislil sem si, kako je to prisrčen gospod. Bil je Tom Dorrance ,ob katerem sem spoznal, da je veliko stvari, ki jih lahko v svojem treningu popravim in izboljšam.«
Na isti kliniki je Buck spoznal Raya Hunta in bil nad njim očaran. V teku življenja se je od njega naučil veliko in še vedno pravi, da če je kdaj na svetu živel pravi šepetalec konjem, je bil to Ray Hunt.
Ray Hunt
Buck se je v študentskih letih spopadal s trdim delom in lakoto. Živel je v majhni, zanikrni sobici, treniral in ujahoval je po 10 konj na dan, ponavadi do treh ali štirih zjutraj in jedel skromne obroke. Sam pravi, da je živel od poceni margarine.
Mladi Buck
Leta 1983 je vodil svojo prvo kliniko in kasnejša leta so bila v znamenju slabega zakona in vožnje po rančih ter klinikah z zarjavelo konjsko prikolico. Počasi je Buck napredoval in na eni izmed svojih klinik je spoznal Mary Bower, ki je bila udeleženka na kliniki. Buck pravi, da je mu srečanje spremenilo življenje. Z Mary sta se poročila in rodila se je Reata Brannaman, ki gre po očetovih stopinjah.
Buck z družino
»Ni lahko biti poročen z nekom, kot sem jaz« pravi Buck. »Na poti sem od januarja do novembra in Mary me spremlja na poti«.
Buck Brannaman sedaj potuje po celem svetu in vodi klinike. Leta 2011 je bil posnet dokumentarni film »Buck«, ki govori o njegovem življenju in modrostih. Dokumentarec je istega leta na filmskem festivalu Sundance dobil nagrado občinstva.
Dokumentarni film, ki je dobil nagrado občinstva
Buck je bil tudi inspiracija za novelo in film »Šepetati konjem«, poleg tega je pri filmu sodeloval kot trener in svetovalec. Nicholas Evans, avtor novele Šepetati konjem, je povedal, da je zgodba o šepetalcu konjem izmišljena, vendar narejena po srečanju z Buckom. Tom Booker, ki ga igra Robert Redford, je lik, ustvarjen po Bucku.
»Njegovo razumevanje, njegovo nežno in skrbno srce je razpihalo temne oblake mnogim trpečim dušam. Buck je mojster konjarstva.«
Buck pravi, da v tem kar dela ni nobene čarovnije. Kljub temu je tako dober trener, da ljudje plačajo 450 dolarjev za to, da se lahko udeležijo 16 urne klinike pod njegovim vodstvom.
